Slovenija v podatkih
Slovenija v številkah – barvito, preprosto in odprto.
Ste vedeli?
- V Sloveniji živi 2.135.107 ljudi – 109.241 več kot leta 2008.
- Najbolj priljubljeni imeni za novorojenčke v letu 2025: Mark (198) in Hana (182).
- Najpogostejši priimek je Novak – nosi ga 10.510 ljudi. Na drugem mestu je Horvat.
- Najpogostejše ime v Sloveniji je Marija (41.402 ljudi, 2026).
- Novorojena deklica lahko pričakuje 85,1 leta življenja, deček 79,7 – razlika je 5,4 leta.
- Ženske najdlje živijo v regiji Osrednjeslovenska (85,5 leta), najmanj v regiji Posavska (83,3).
- Leta 2025 se je rodilo 16.961 otrok. Največ od leta 1954 naprej jih je bilo leta 1955: 32.096.
- Mame so ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29,8 leta – leta 1954 so bile 24,8.
- Največ ljudi se preseli iz regije Osrednjeslovenska v regijo Gorenjska: 2300 v letu 2025.
- Najvišja povprečna bruto plača je v regiji Osrednjeslovenska (2782 €), najnižja v regiji Primorsko-notranjska (2206 €).
- BDP na prebivalca je v regiji Osrednjeslovenska 2,8-krat višji kot v regiji Zasavska (2024).
- Cene so v letu 2025 v povprečju zrasle za 2,7 %. Najbolj so se podražili izdelki in storitve v skupini »Zdravstvo« (5,9 %).
- Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2026 3,6 %, med mladimi (15–24 let) pa 15,8 %.
- Leta 2025 je bilo električnih 11,1 % novih osebnih avtomobilov (6430); leta 2015 le 123.
- Turisti so leta 2025 v Sloveniji prespali 17.843.311 noči – 75 % od tega tujci.
- Najpogostejši vzrok smrti so bolezni obtočil: 36 % vseh smrti v letu 2024.
- V zdravstvu dela 7971 zdravnikov in zdravnikov specialistov (2025), leta 2017 jih je bilo 6530.
- Na 10.000 prebivalcev je 40 bolniških postelj – leta 1992 jih je bilo 59.
- Slovenija za zdravstvo nameni 9,3 % BDP (2024).
- Jedrska elektrarna je leta 2025 proizvedla 39 % vse elektrike v Sloveniji.
- Sončne elektrarne so leta 2025 proizvedle 1598 GWh elektrike – 5,8-krat več kot leta 2015.
- Največ otrok se rodi 20. septembra (povprečno 62,3 na dan), najmanj pa 1. novembra (37,6); 2000–2025.
- Leta 2026 je imelo dostop do interneta 94 % gospodinjstev, leta 2007 pa 58 %.
- Leta 2025 je na odlagališču končalo 7 % komunalnih odpadkov, leta 2010 pa 65 %.
- Leta 2024 je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi, leta 2009 pa 171.
- Leta 2024 je imel povzročitelj alkohol v 1697 prometnih nesrečah – v 8,3 % vseh.
- Leta 1960 je pred prvim rojstnim dnem umrlo 35,1 od 1000 dojenčkov, leta 2025 pa 2,1.
- Leta 2025 so slovenska letališča imela 1.591.825 potnikov, največ pa leta 2018 (1.813.440).
- Odrasel prebivalec Slovenije je leta 2025 v povprečju popil 9,4 litra čistega alkohola, od tega 3,8 litra v vinu.
- Gozd pokriva 58 % Slovenije (1.177.119 hektarjev, 2024).
- Slovenski čebelarji so leta 2025 pridelali 4045 ton medu, leta 2024 pa 1094 ton.
- Pokojnine in socialni prejemki zmanjšajo neenakost dohodkov: Ginijev količnik pade s 42,7 % na 24,6 % (2025).
- Za kilogram kruha je bilo leta 2025 treba delati 24 minut, leta 1990 pa 21.
- Leta 2024 so lovci v Sloveniji odstrelili 177 medvedov.
- Liter 95-oktanskega bencina je stal 1,64 EUR (2. četrtletje 2026), na začetku leta 2012 pa 1,42 EUR.
- Največji izvozni trg Slovenije je Švica: 43 % vsega izvoza blaga (2025).
- Z življenjem smo v povprečju zadovoljni z oceno 7,6 od 10 (2025).
- Slovenija pridela le 32 % zelenjave, ki jo porabi (2025).
- Leta 1922 je v Sloveniji živelo 1.306.529 ljudi, leta 2025 pa 2.130.850.
- V slovenskih pristaniščih so leta 2025 pretovorili 1.248.970 zabojnikov (TEU), leta 2009 pa 333.891.
- Umetno inteligenco je leta 2026 uporabljalo 38 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, leta 2021 pa 12 %.
- Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 24.548 električnih osebnih avtomobilov, konec leta 2014 le 133.
- V šolskem letu 2024/25 je bilo proti HPV cepljenih 42 % deklic v 6. razredu.
- Najstarejši prebivalci živijo v regiji Pomurska (povprečna starost 47,4 leta), najmlajši v regiji Osrednjeslovenska (42,9); 2026.
- Starejših od 65 let je že več kot otrok, mlajših od 15 let: 22,5 % proti 14,2 % (2026). Leta 2000 je bilo razmerje 14,0 % proti 15,9 %.
- Ob današnji umrljivosti bi 100. rojstni dan dočakalo 2,6 % novorojenih deklic in 1,7 % dečkov (2025).
- Več kot polovica otrok se rodi neporočenim staršem: 55,1 % leta 2025, leta 2002 pa 40,2 %.
- Na vsakih 100 deklic se je leta 2025 rodilo 107,0 dečka.
- Leta 2025 je 10,5 % živorojenih otrok ob rojstvu tehtalo 4 kilograme ali več; število dojenčkov, težjih od 5 kilogramov: 20.
- Rojstni dan 29. februarja, ki ga lahko praznujejo le vsaka štiri leta, ima 1326 prebivalcev Slovenije (2026).
- Leta 2025 se je največ otrok rodilo septembra (povprečno 50,9 na dan), najmanj pa aprila (42,9).
- V letih 2016–2025 je največ ljudi umrlo januarja (povprečno 69,2 na dan), najmanj pa junija (51,9).
- Največ nevest je bilo leta 2025 starih od 25 do 29 let, leta 1988 pa od 20 do 24 let.
- Leta 2025 je 20 % ločitev končalo zakone, ki so trajali 25 let ali več; leta 2003 je bil ta delež 18 %.
- V 34 % gospodinjstev živi ena sama oseba (2021); leta 2011 je bilo takih gospodinjstev 33 %.
- Najpogostejše državljanstvo priseljencev leta 2025: Bosna in Hercegovina – 8024 od 30.854 (26 %).
- Leta 2025 se je v tujino odselilo več slovenskih državljanov (4928), kot se jih je vrnilo (3950).
- Najpogostejši cilj slovenskih državljanov, ki se odselijo: Avstrija – 20 % vseh izseljencev leta 2025.
- Tujci se v Slovenijo najpogosteje priselijo zaradi zaposlitve (58 % leta 2024), sledi združevanje družine (25 %).
- 76 % tujcev v Sloveniji ima državljanstvo ene od držav nekdanje Jugoslavije, 10 % pa državljanstvo EU; delež državljanov EU med tujci je največji v regiji Pomurska (25 %); 2026.
- V Sloveniji živi 231.074 tujih državljanov, 10,8 % prebivalstva (3. četrtletje 2026); leta 2008 jih je bilo 2,9 %.
- Leta 2025 je bilo v Sloveniji več smrti kot rojstev (naravni prirast −4262), prebivalstvo pa so okrepile selitve iz tujine (selitveni prirast +8519).
- V regiji Zasavska ima delo v domači regiji le 47 % zaposlenih, drugi se vozijo na delo v druge regije; v regiji Osrednjeslovenska kar 89 % (2025).
- V regiji Osrednjeslovenska živi 246 prebivalcev na km², v regiji Primorsko-notranjska pa le 37 – razlika je 6,7-kratna (2026).
- Vrtec obiskuje 85 % otrok v predšolski starosti (2025); leta 2004 jih je bilo 61 %.
- Med 30- do 34-letniki ima višjo ali visoko izobrazbo 55 % žensk in 30 % moških (2025).
- Leta 2025 je visokošolsko izobraževanje končalo 19.364 diplomantov, od tega 60 % žensk.
- Novi doktorji znanosti so ob zagovoru v povprečju stari 36,9 leta, diplomanti univerzitetnega študija 1. stopnje pa 24,0 leta (2025).
- Angleško zna 74 % odraslih, nemško pa 41 % (2022).
- Internet uporablja 74 % ljudi, starih od 65 do 74 let (2026); leta 2015 jih je bilo 27 %.
- V zadnjem letu je po spletu nakupovalo 69 % ljudi, starih od 16 do 74 let (2026); leta 2007 le 16 %.
- Povprečen prebivalec je leta 2025 na dan potoval 55,1 minute: 24,9 za prosti čas in 14,5 na poti v službo.
- Povprečna vstopnica za gledališče ali opero je leta 2025 stala 13,35 EUR, leta 2016 pa 8,48 EUR.
- Razstave v muzejih in galerijah so leta 2025 zabeležile 2.977.498 obiskov – 31 % so jih opravili tujci, 24 % otroci in mladi.
- BDP Slovenije je leta 2025 znašal 71,2 milijarde evrov (tekoče cene) – 33.380 evrov na prebivalca.
- Od leta 1996 je BDP realno najbolj padel leta 2009 (za 7,6 %), najbolj pa zrasel leta 2021 (za 8,4 %).
- Regija Osrednjeslovenska ustvari 40 % slovenskega BDP, čeprav v njej živi le 27 % prebivalcev (2024).
- Povprečna bruto plača je bila leta 2025 2519 €, polovica zaposlenih pa je zaslužila manj kot 2139 € bruto (mediana).
- Najvišjo povprečno bruto plačo so leta 2025 imeli zaposleni v starostni skupini 65 let ali več (3028 €), najnižjo pa v skupini 15–24 let (1743 €).
- Najvišjo povprečno bruto plačo ima poklicna skupina »Zakonodajalci, visoki uradniki in člani uprave družbe« (6429 €), najnižjo pa »Čistilci, pralci, gospodinjski pomočniki ipd.« (1505 €; 2025).
- Povprečna mesečna plača je avgusta 2026 znašala 2696 € bruto oziroma 1689 € neto – v žep je torej ostalo 63 % bruto zneska.
- Najpogostejša bruto mesečna plača je bila leta 2022 okoli 1165 €: med 1140 in 1190 € je zaslužilo 4,4 % zaposlenih.
- Ženske so leta 2022 v povprečju zaslužile 6,1 % manj kot moški; razlika je bila največja v regiji Posavska (10,8 %), najmanjša v regiji Jugovzhodna Slovenija (1,7 %).
- Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2025 najvišja v regiji Primorsko-notranjska (73,8 %), najnižja pa v regiji Pomurska (62,9 %).
- Število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je avgusta 2026 znašalo 938.185; rekord je bil novembra 2024 (948.444).
- Leta 2025 je v javnem sektorju delalo 27 % vseh delovno aktivnih; ženske so med njimi predstavljale 64 %.
- Stopnja prostih delovnih mest je bila najvišja v dejavnosti »Gradbeništvo« (6,0 %), v povprečju vseh dejavnosti pa 2,5 % (3. četrtletje 2026).
- V predelovalnih dejavnostih dela 20 % vseh delovno aktivnih v Sloveniji, v regiji Jugovzhodna Slovenija pa kar 34 % (2024).
- Slovenija je leta 2024 za raziskave in razvoj namenila 2,14 % BDP, največ regija Jugovzhodna Slovenija: 3,89 % svojega BDP.
- Stanovanjske nepremičnine so bile za 9,1 % dražje kot leto prej (2. četrtletje 2026).
- Rabljena stanovanja v Ljubljani so bila v povprečju za 117 % dražja kot leta 2015 (4. četrtletje 2025).
- Rabljeno stanovanje v Ljubljani je v povprečju stalo 287.000 €, drugod po Sloveniji pa 164.000 € (2. četrtletje 2026).
- Največ gradbenih dovoljenj na 1000 prebivalcev so leta 2025 izdali v regiji Pomurska (5,6), najmanj v regiji Osrednjeslovenska (1,2).
- Leta 2025 je 75 % slovenskega izvoza blaga in storitev šlo v države EU, 62 % samo v države evrskega območja.
- Pet največjih izvoznikov je leta 2024 ustvarilo 40 % vsega slovenskega izvoza blaga, 100 največjih pa 70 %.
- BDP na prebivalca po kupni moči je v Sloveniji leta 2025 dosegel 90 % povprečja EU – Slovenija je bila 16. med 27 državami članicami.
- Najpomembnejši tuji trg slovenskega turizma je bil leta 2025 Nemčija: 2.037.276 nočitev ali 15 % vseh nočitev tujcev. Sledita mu Italija in Avstrija.
- Turizem je leta 2025 prispeval 5,4 % slovenskega BDP (leta 2012: 4,9 %).
- Vlaki so leta 2025 prepeljali 20,9 milijona potnikov – največ od leta 1996.
- Država, s katero je imelo ljubljansko letališče leta 2025 največ potniškega prometa, je bila Nemčija: 15 % vseh potnikov. Sledi ji Turčija.
- Konec leta 2025 je bilo 54 % osebnih avtomobilov v Sloveniji starih 10 let ali več, 13 % pa vsaj 20 let.
- Slovenski tovornjaki so leta 2025 prevozili 1,6 milijarde kilometrov – 20 % od tega praznih.
- Efektivna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je septembra 2026 znašala 3,8 %. Najnižja je bila januarja 2022: 2,0 %.
- Banke so leta 2025 gospodinjstvom odobrile za 2,15 mrd. EUR novih stanovanjskih posojil. Rekord je iz leta 2022: 2,31 mrd. EUR.
- Gospodinjstva so imela septembra 2026 pri bankah za 9,97 mrd. EUR stanovanjskih posojil, januarja 2007 pa za 1,98 mrd. EUR.
- Gospodinjstva so imela septembra 2026 pri bankah v Sloveniji 30,53 mrd. EUR vlog. Od tega je 87 % vlog čez noč, ki so na voljo kadar koli.
- Dolgoročna obrestna mera (donosnost slovenskih državnih obveznic) je oktobra 2026 znašala 3,99 %. Decembra 2020 je bila celo negativna: −0,23 %.
- Javni dolg je konec leta 2025 znašal 65,1 % BDP (46,33 mrd. EUR). Najvišji je bil leta 2015: 83,4 % BDP.
- Država je leta 2025 porabila 1,81 mrd. EUR več, kot je prejela – primanjkljaj je znašal 2,5 % BDP. Nazadnje je imela presežek leta 2019 (0,7 % BDP).
- DDV je leta 2025 prinesel 5,61 mrd. EUR – 20,2 % vseh davkov in socialnih prispevkov.
- Največja postavka državnih izdatkov je socialna zaščita: 11,51 mrd. EUR ali 37 % vseh izdatkov (2024).
- Med prebivalci, starimi 65 let in več, je pod pragom tveganja revščine 29,4 % žensk in 21,7 % moških (2025). Med vsemi prebivalci je takih 14,3 %.
- Prag tveganja revščine za samsko gospodinjstvo je 1021 EUR na mesec (2025); leta 2005 je bil 440 EUR.
- Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je najvišji v regiji Osrednjeslovenska: mediana 21.991 EUR na leto na odraslega člana. Najnižji je v regiji Koroška: 18.823 EUR (2025).
- Najbogatejša desetina prebivalcev ima v povprečju 44.193 EUR razpoložljivega dohodka na leto, najrevnejša 8700 EUR (2025, na odraslega člana gospodinjstva).
- Gospodinjstva so leta 2025 prihranila 14,8 % razpoložljivega dohodka. Največ od leta 1995 naprej so prihranila leta 2020: 22,9 %.
- Za hrano in brezalkoholne pijače gospodinjstva namenijo 15,3 % svoje potrošnje (2025); leta 1995 je bil ta delež 17,2 %.
- Najpogostejši razlog za bolnišnično zdravljenje so bolezni srca in ožilja: 15 % vseh hospitalizacij zaradi bolezni (2025).
- Število stikov z osnovnim zdravstvom (obiski, pregledi, posveti na daljavo) je bilo leta 2025 17.846.214 – povprečno 8,4 na prebivalca.
- Leta 2025 je bilo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepljenih 93,9 % predšolskih otrok. Najnižji delež od leta 2003 je bil 92,3 % (leta 2016).
- V sezoni 2025/26 se je proti gripi cepilo 7,7 % prebivalcev, v sezoni 2003/04 pa 8,3 %.
- Zaposleni so bili leta 2025 na bolniški odsotnosti povprečno 20,8 koledarskega dneva. Največ dni so izgubili zaradi bolezni mišic, kosti in sklepov (22 % vseh dni).
- Najpogostejši vzrok smrti na cestah je bil leta 2024 neprilagojena hitrost: 30 od 68 umrlih.
- Število smrti zaradi padcev (838) je bilo leta 2024 9,0-krat večje kot v prometnih nesrečah (93).
- Največ receptov so zdravniki leta 2025 predpisali za zdravila proti bolečinam in vročini: 1.666.407 od skupno 21.631.390.
- Prijavljenih poškodb pri delu je bilo leta 2025 14.401, od tega smrtnih 23; leta 2008 jih je bilo 25.036.
- Prejemnikov dolgotrajne oskrbe je bilo leta 2023 76.841 (leta 2011: 60.795). Več jih je oskrbovanih doma (29.501) kot v ustanovah (22.877).
- Leta 2022 je 68 % odraslih ocenilo svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro (leta 2005: 54 %). V najmlajši starostni skupini je takih 92 %, v najstarejši 40 %.
- Debelost je imelo leta 2025 5,9 % fantov in 4,5 % deklet (otroci in mladostniki), leta 1991 pa 2,5 % oziroma 2,1 %.
- Bolnišnično zdravljenje zaradi bolezni je leta 2025 trajalo povprečno 7,1 dneva, leta 2003 pa 8,9 dneva.
- Hidroelektrarne so leta 2025 proizvedle 29 % vse elektrike v Sloveniji (4276 GWh).
- Sončne elektrarne so leta 2025 proizvedle 1598 GWh elektrike, vetrne pa le 7,4 GWh – sonce je dalo 216-krat več.
- Sončne elektrarne so največ elektrike doslej proizvedle julija 2026: 240 GWh, kar je 23 % vse proizvodnje v tem mesecu.
- Gospodinjstva so leta 2025 za kWh elektrike v povprečju plačala 0,196 EUR z vsemi davki (leta 2016: 0,160 EUR). Sama energija je od tega 57 %.
- V 2. polletju 2025 so gospodinjstva v Sloveniji za elektriko plačevala 27 % manj od povprečja EU (z davki).
- Gospodinjstva so leta 2025 s toplotnimi črpalkami iz okolice pridobila 3292 TJ toplote – 120-krat več kot leta 2000.
- Lesna goriva so leta 2025 dala 28 % energije, ki jo porabijo gospodinjstva, leta 2000 pa 38 %.
- Slovenija je leta 2023 izpustila 14.804 kt toplogrednih plinov (ekv. CO2), 32 % manj kot v rekordnem letu 2008.
- Gospodarstvo je leta 2023 na vsak milijon evrov proizvodnje izpustilo 57 % manj toplogrednih plinov kot leta 2008.
- Vsak prebivalec doma porabi povprečno 106 l vode iz javnega vodovoda na dan (38,7 m³ na leto, 2025).
- Leta 2025 se je v ceveh izgubilo 28 % vode iz javnih vodovodov (48,9 mio. m³).
- Krave v Sloveniji so leta 2025 dale 630.765 t mleka – povprečno 1728 t na dan.
- Perutnina je prehitela svinjino: leta 2025 je bilo na prebivalca na voljo 35,2 kg perutnine in 33,5 kg svinjine, leta 2000 pa 24,8 kg perutnine in 38,1 kg svinjine.
- Leta 2024 je bilo na prebivalca na voljo 29,3 l vina, od tega 69 % belega. Leta 2009 je bilo 37,7 l.
- Vinogradniki so leta 2025 pridelali 89.971 t grozdja, od tega 71 % belega.
- Sadjarji so leta 2025 pridelali 36.388 t jabolk. Največ jih je bilo leta 2002 (93.900 t), najmanj leta 2017 (13.605 t).
- Slovenski ribiči so leta 2025 v morju ujeli 91 t rib in drugih morskih živali, leta 1990 pa 5859 t.
- V slovenskih gozdovih so leta 2024 pridobili 4,9 mio. m³ okroglega lesa. Največ je bilo leta 2016: 5,5 mio. m³.
- Število odstreljenih divjih prašičev se je povečalo za 109 % (leta 2002: 7103, leta 2024: 14.812).
Teme
- LjudjePrebivalstvo, imena, rojstva, selitve78 zbirk podatkov →
- Gospodarstvo in deloBDP, plače, zaposlenost, cene, turizem77 zbirk podatkov →
- FinanceObresti, posojila, dolg, dohodki27 zbirk podatkov →
- ZdravjeBolnišnice, cepljenje, vzroki smrti37 zbirk podatkov →
- Energija in okoljeElektrika, obnovljivi viri, izpusti48 zbirk podatkov →
Mehurčki v gibanju
Izberi dve meri – na primer plače in pričakovano življenjsko dobo – in poglej, kako se regije, moški in ženske ali poklici premikajo skozi leta.
Začni primerjati →