Leta 1990 je bil star 65 let ali več vsak deseti prebivalec Slovenije (10,6 %). Danes je takih že več kot vsak peti – 22,5 %. Otrok, mlajših od 15 let, je medtem manj: njihov delež je padel z 20,9 % na 14,2 %. Leta 2004 je starejših prvič bilo več kot otrok.
Starostna piramida to pokaže najlepše. Pritisni ▶ in poglej, kako se »trebuh« piramide – številne generacije, rojene po drugi svetovni vojni in v sedemdesetih letih – iz leta v leto pomika navzgor.
Zakaj?
Razloga sta dva. Prvi je dober: živimo dlje. Deček, rojen v letih 1960–61, je lahko pričakoval 66 let življenja, deklica 72. Danes je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 79,7 leta za moške in 85,1 leta za ženske.
Drugi razlog je, da se rodi manj otrok kot nekoč. Leta 1979 se je rodilo 30.604 otrok, kar je največ do zdaj, leta 2025 pa 16.961 – skoraj polovico manj.
Kje je starejših največ?
Najstarejša regija je Pomurska, kjer ima 65 let ali več 26,4 % prebivalcev. Najmlajša je Osrednjeslovenska z 20,0 %. Ljudi, starih 80 let ali več, je danes 123.670 – skoraj trikrat toliko kot leta 1990.
Stoletniki
Najhitreje raste skupina najstarejših. Leta 1990 je v Sloveniji živelo 36 ljudi, starih 100 let ali več, leta 2010 196, danes pa 434 – dvanajstkrat več kot leta 1990. Večina so ženske: 362 stoletnic in 72 stoletnikov, torej pet žensk na vsakega moškega.
Največ stoletnikov živi v Osrednjeslovenski regiji (145), glede na število prebivalcev pa jih je največ na Goriškem: 30 na 100.000 prebivalcev. V Jugovzhodni Sloveniji jih je 12 na 100.000, v vsej Sloveniji 20.
Opomba: Statistični urad je leta 2008 spremenil opredelitev prebivalstva, zato podatki pred tem letom niso povsem primerljivi s poznejšimi. Na sliki se to skoraj ne opazi.